ru Obnovitveno barvanje površin z madeži od zamakanja, saj, dimniške žlindre, nikotinskega katrana, …

ru Zidne in stropne površine v močno zakajenih prostorih (madeži od nikotinskega katrana), površine z madeži od zamakanja in površine z barvnimi vzorci odtisnjenimi z gumijastimi reliefnimi valjčki

Porumenele ali porjavele zidne in stropne površine v zakajenih prostorih so prepojene z nikotinskim katranom, ki se v vodi lahko in hitro topi. Obnovitveno barvanje takih površin s standardnimi vodnimi zidnimi barvami običajno ni uspešno - površino porumenijo še preden se novo nanešena barva posuši. 

V bolj ali manj rjavkasto obarvanih madežih, ki na zidnih in stropnih površinah ostanejo od zamakanja (izlivi vode zaradi poškodovanih vodovodnih, toplovodnih in kanalizacijskih napeljav in naprav, zamakanje zaradi poškodovanih strešnih elementov, močenje z vodo pri gašenju požara, ipd.), prevladujejo v vodi lahko in hitro topne snovi. Barvanje takih madežev s standardnimi vodnimi zidnimi barvami običajno ni uspešno, če jih prebarvamo večkrat, pa pogosto stanje še poslabšamo. S sanacijskimi deli v vsakem primeru pričnemo šele, ko odpravimo vzroke zamakanja in ko so površine, na katerih je do zamakanja prišlo, povsem suhe (sušenje lahko pospešimo z lokalnim ogrevanjem in intenzivnim prezračevanjem ali z uporabo dehidratorjev). 

V starih dekorativnih vzorcih, ki so jih na zidne površine odtisnili z reliefnimi gumijastimi valjčki, prevladujejo v vodi lahko in hitro topne snovi. Zelo problematični so predvsem nanosi "zlatih" in "srebrnih" barv. Barvanje tako obdelanih zidnih površin s standardnimi vodnimi zidnimi barvami običajno ni uspešno. Vzorci večkrat postanejo vidni po drugem ali šele po kasnejših barvanjih, četudi smo jih pri prvem barvanju uspešno prekrili. 

Opisane težave lahko odpravimo na dva načina:

• zidno oziroma stropno površino prebarvamo s primerno zidno barvo (rešitev A), ki madeže blokira in tudi dobro prekrije, 
• ali pa pred barvanjem s standardnimi vodnimi zidnimi barvami sporne snovi v zidni površini blokiramo z ustreznim osnovnim premazom (rešitev B)

rešitev A
uporaba hitrosušeče ANTINIKOTINSKE BARVE

Neoprijetih ali slabo oprijetih delcev in prahu očiščeno površino v razmaku ~6 ur dvakrat prebarvamo z ANTINIKOTINSKO BARVO. Barvo nanašamo v dveh (če je potrebno, tudi v treh) slojih z dolgodlakim pleskarskim valjčkom, s čopičem ali z brizganjem.

za barvanje fino hrapave, normalno vpojne in m² velike površine potrebujemo ~250 ml ANTINIKOTINSKE BARVE
 

rešitev B
uporaba klasičnega, na osnovi apna izdelanega blokirnega sredstva DENIKOL

Neoprijetih ali slabo oprijetih delcev in prahu očiščeno površino premažemo z DENIKOLOM (enoslojni, v hujših primerih pa dvoslojni nanos) in dvakrat (pri barvanju na belo včasih zadošča že enoslojni nanos) prebarvamo z eno izmed notranjih zidnih barv (JUPOL, JUPOL CITRO, JUPOL KONCENTRAT, JUPOL GOLD, JUPOL TREND, JUPOL JUNIOR, JUPOL BRILJANT, JUPOL LATEX MAT, JUPOL LATEX POLMAT, JUPOL LATEX SATEN ali JUPOL SILIKAT). Presledek med prvim in drugim nanosom DENIKOLA oziroma med nanosom DENIKOLA in barvanjem je najmanj 24 ur. DENIKOL nanašamo s čopičem, barvo pa z dolgodlakim pleskarskim valjčkom, s čopičem ali z brizganjem. Pred nanosom barve JUPOL SILIKAT je potreben še enoslojni nanos JUBOSILA GF.

Podrobnejša navodila za barvanje najdete v tehničnih listih: JUPOL, JUPOL CITRO, JUPOL KONCENTRAT, JUPOL GOLD, JUPOL TREND, JUPOL JUNIOR, JUPOL BRILJANT, JUPOL LATEX MAT, JUPOL LATEX POLMAT, JUPOL LATEX SATEN ali JUPOL SILIKAT.

za sanacijo m² velike površine potrebujemo ~150 do 400 ml DENIKOLA in ~125 do 190 ml barve (odvisno od števila nanosov osnovnega premaza, števila nanosov in vrste barve ter od hrapavosti in vpojnosti podlage); če bo sanirana površina prebarvana z JUPOLOM SILIKAT, potrebujemo še ~150 ml JUBOSILA GF